Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Katere rastline so v tem času že primerne za saditev na prosto in kaj še sejemo v platoje v notranjih prostorih, s čim moramo pohiteti in s katerimi rastlinami se še ne mudi, je povedala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov. Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja.
Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov. Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja.
Zemlja si še niti ni odpočila pod snežno odejo, a nova vrtnarska sezona nas že vabi k razmišljanju in načrtovanju. V Svetovalnici nas je zanimalo, kdaj začnemo s prvimi posevki v lončke v stanovanjih in kdaj v hladne rastlinjake ter kakšne pogoje potrebujejo posamezne skupine rastlin. Naša sogovornica, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja, je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Zemlja si še niti ni odpočila pod snežno odejo, a nova vrtnarska sezona nas že vabi k razmišljanju in načrtovanju. V Svetovalnici nas je zanimalo, kdaj začnemo s prvimi posevki v lončke v stanovanjih in kdaj v hladne rastlinjake ter kakšne pogoje potrebujejo posamezne skupine rastlin. Naša sogovornica, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja, je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja, človeške roke ustvarjajo čudovite izdelke iz različnih materialov in z različnimi pripomočki. Zimski čas, ko narava počiva in so večeri dolgi, nas še bolj vabi k ročnim delom. V tokratni oddaji smo spregovorili o kvačkanju, pletenju in tudi klekljanju. Z nami sta bili Ivana Drakulić in Otilija Belovič.
Človeška ustvarjalnost ne pozna meja, človeške roke ustvarjajo čudovite izdelke iz različnih materialov in z različnimi pripomočki. Zimski čas, ko narava počiva in so večeri dolgi, nas še bolj vabi k ročnim delom. V tokratni oddaji smo spregovorili o kvačkanju, pletenju in tudi klekljanju. Z nami sta bili Ivana Drakulić in Otilija Belovič.
19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.
Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.
19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.
Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.
September gre h koncu, vremenski obeti za oktober pa nakazujejo, da hudega mraza še ne bo. Kako se lotimo spravila tistih pridelkov, ki so še na vrtu ali na njivi in kaj je tisto, kar lahko še posadimo v vrtove in rastlinjake? O tem je govorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
September gre h koncu, vremenski obeti za oktober pa nakazujejo, da hudega mraza še ne bo. Kako se lotimo spravila tistih pridelkov, ki so še na vrtu ali na njivi in kaj je tisto, kar lahko še posadimo v vrtove in rastlinjake? O tem je govorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.